Merjenje vlage

Merjenje vlage pridobiva na pomenu, saj vlaga in zidna plesen v bivalnih prostorih postajata največji nadlogi. Sta vedno bolj pogosti, imata pa lahko hude posledice za zdravje ljudi. Prav tako lahko začne zaradi prekomerne vlage propadati gradbena konstrukcija. Navadno prekomerno vlago zaznamo, ko stene postanejo vlažne na otip, pogosto pa šele takrat, ko se na stenah že pojavi zidna plesen.

Obstaja več metod za sanacijo vlage, pri čimer pa je treba razumeti prednosti in omejitve posamezne metode ter cenovni vidik sanacije vlage. Med najbolj pogoste metode za sanacijo vlage sodijo:

• izvedba horizontalne hidroizolacije v prostorih, ki so neposredno nad tlemi. Gre za zahteven poseg, ker je treba pri tleh izrezati stene in položiti hidroizolacijo,
• izvedba vertikalne hidroizolacije, ki zahteva izkop okoli sten, ki so v zemlji,
• elektroosmoza,
• injektiranje,
• izvedba sušilnih ometov,
• izsuševanje prostorov
• oblaganje sten s ploščami, ki imajo visoko sposobnost sprejemanja vlage (na primer Calsitherm),
• decentrelizirano prezračevanje z rekuperacijo.

Metode za iskanje vzrokov nastanka vlage in plesni

Za iskanje vzrokov, obsega in intenzivnosti vlage uporabljamo naslednje metode:

• termografija: vlažne stene imajo višjo toplotno prevodnost (slabšo izolativnost), zato je prehajanje toplote med toplim prostorom in hladnejšo okolico bolj intenzivno. S pomočjo termografije lahko identificiramo vlažna mesta na tleh in stenah,
• merjenje relativne vlažnosti v gradbeni konstrukciji (tleh in stenah) s pomočjo visokofrekvenčnega brezkontaktnega merilnika relativne vlažnosti,
• merjenje relativne vlažnosti v prostoru, kjer ugotovimo ali je relativna zračna vlažnost v željenih mejah.

Sanacija vlage in plesni

Na podlagi uporabe zgornjih metod in pridobljenih izkušenj in ob upoštevanju specifičnosti objekta se v naslednjem korakuh predlaga ustrezna metoda sanacije vlage in oceni strošek izvedbe predlagane metode.

Sanacija vlage navadno predstavlja znaten poseg v stavbo, ki zahteva znatna finančna sredstva. Zato je pomembno, da se pred posegom izvedejo meritve vlage in pridobi ustrezna diagnoza, šele nato pa se analizira primernost posameznih metod za sanacijo vlage.

S pomočjo termografije, merilnika zračne vlage in merilnika vsebnosti vlage v gradbeni konstrukciji ugotavljamo tudi vzroke za vlažne stene, ki imajo za nastanek nadležno in zdravju zelo škodljivo zidno plesen. Žal se v večini primerov plesen pojavi ob izboljšavi ovoja stavbe (zamenjava oken, izboljšanje fasadne in strešne izolacije). Z izboljšavo postane stavba veliko bolj zrakotesna, izmenjava zraka med stavbo in okolico se tako bistveno zmanjša. Rezultat je bolj vlažen zrak, ki hitreje kondenzira, še posebej na notranjosti zunanjih sten, predvsem na robovih in vogalih. V tem primeru je najbolj pogost ukrep izvedba prezračevanja z rekuperacijo, za katero je pogosto možno pridobiti tudi subvencijo Eko sklada.

V primeru novogradenj ali pri obsežnejši adaptaciji stanovanjskih objektov, kjer se izvedejo tudi nove armiranobetonske plošče ali tlaki ali ometi, pa je pristop k odstranitvi odvečne vlage iz gradbene konstrukcije bolj preprost. Navadno zadošča že izsuševanje prostorov. Izposojamo profesionalne razvlaževalce zraka Trotec.

Cenik merjenja vlage